Delavnica "Nevrodivergentni živčni sistem" - 10. Januar 2026

 NEVRODIVERGENTNI ŽIVČNI SISTEM

Zakaj je razumevanje živčnega sistema ključno?

Ko govorimo o nevrodivergenci, ne govorimo o vedenju, značaju ali vzgoji.
Govorimo o živčnem sistemu – o tem, kako človek zaznava svet, obdeluje informacije, uravnava telo, čustva in odzive.

Velik del nerazumevanja nevrodivergentnih posameznikov izhaja iz tega, da se njihove odzive presoja skozi nevrotipična pričakovanja, namesto da bi se razumelo, kako njihov živčni sistem dejansko deluje.

Nevrodivergentni živčni sistem ni okvarjen.
Je drugače organiziran.

Včeraj smo na delavnici med drugim spoznavali naš  živčni sistem kot “notranji radar”.

Spoznavali smo ga skozi telo s pomočjo različnih vaj (zvok, dotik...) in se ob tem spaševali :

“Kako moje telo zaznava svet?”

Namen vaj: pokazati, spoznati, da vsi drugače zaznavamo dražljaje.

Po vsakem dražljaju smo se spraševali :

• Je bilo prijetno?
• Nevtralno?
• Preveč?

brez razlage, samo opazovanje.

»Če nekaj komu ni prijetno, to ne pomeni, da je preobčutljiv.

Pomeni, da njegov živčni sistem zazna drugače.«

Poslušali smo  svoje telo.
In se spraševali: Ali je danes bolj hitro, bolj počasno ali nekje vmes?«

Spoznali smo:

»Vsi ti načini so v redu.
Težava nastane le, če moramo vsi delovati enako.«

Pogovarjali smo se, kako se počutimo: “Ko je živčni sistem preplavljen”

Namen je  razumeti, da izbruhi, umik ali nemir niso slabo vedennje, da to niso napake. To so signali, da telo potrebuje pomoč.«

Zaključili smo s prevpraševanjem: “Kaj pomaga mojemu živčnemu sistemu?”

Namen: krepiti občutek nadzora in samorazumevanja.

Spoznavali smo, da uporabljamo različne načine "samopomoči". Nekaterim pomaga:

• gibanje
• pritisk (objem blazine)
• tišina
• risanje
• dihanje
• opazovanje

» Spoznali smo:

• da  ni ene rešitve za vse.«
• naš živčni sistem je različen.
• razlike niso težava.
• telo vedno nekaj sporoča.
• učimo se poslušati, ne popravljati.

»Z mano ni nič narobe. Moj živčni sistem je samo moj.«