Orodja na poti do cilja

Dostojanstvo je nekaj, kar imamo v sebi. Je  tudi občutek, da so naše pravice in mi osebno  spoštovani, je zavedanje, da imamo pravico živeti vsak dan v dostojanstvu.

Dostojanstvo je notranje stanje in dostojanstvo lahko ohranimo tudi takrat, ko se zavedamo, da nas vsi drugi dejansko ne spoštujejo. 

Torej lahko o dostojanstvu razmišljamo, govorimo kot o stanju duha, o načinu življenja, o notranji odločitvi.

Zunanji ekvivalent našega notranjega dostojanstva je spoštovanje.

Pomeni priznanje, zavedanje, da so pravice drugih enakovredne kot naše, imajo enak obseg in kakovost kot naše.

Ko torej govorimo o spoštovanju, lahko rečemo, da je to stanje duha, način življenja in pogled na svet, ki odseva občutek dostojanstva, ki ga čutimo od znotraj. Spoštovanje in dostojanstvo gresta skupaj.

 Naš lastni občutek dostojanstva upošteva spoštovanje drugih; 

spoštovanje drugih povdari naš občutek dostojanstva.

Avtonomija je svoboda odločanja o zadevah, ki vplivajo na nas.  Če nam manjka občutek za dostojanstvo, ne bomo 'zasedli svojega prostora', govorili sami zase, 'rekli ne', ko bi morali.

Mnogi ljudje, ki so doživeli zlorabo, dobro poznajo ta občutek nevrednosti. 

Čeprav se zdi, da je avtonomija nekaj sekundarnega, ki stoji na podpori dostojanstva in spoštovanja, je odnos dejansko bolj uravnotežen in pomeni povratno zanko. 

Eden od načinov za razumevanje avtonomije je izjava: "to je moj prostor, kjer so izbire samo moje", ki je sestavni del občutka osebnega dostojanstva na eni strani in opredeljuje prostor, kjer bi morali drugi ravnati spoštljivo. 

Dostojanstvo, spoštovanje, avtonomija...... ko odstranite enega od treh, druga dva izgubita velik pomen. 

Postavite vse tri skupaj in se dvignejo, povečujejo in olajšujejo medsebojno realizacijo.