Skupnost v medijih
PROTEST: NE ODLOČAJTE O OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI NA HITRO!
PROTEST: NE ODLOČAJTE O OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI NA HITRO!
“Starši, ki imamo otroke s posebnimi potrebami, se ne strinjamo, da bi parlament po skrajšanem postopku spreminjal zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,” je zapisano v pismu Spletnemu časopisu o predlogu, ki ga je prva podpisala poslanka SMC Jasna Murgel, ob njej pa še 23 poslancev SMC (od 35), šest poslancev Desus (od 11) in nepovezana poslanka Mirjam Bon Klanjšček.
Ta zakon je le eden v veliki množici poslanskih zakonov, ki so jih ta mesec nenadoma vložili poslanci vladnih strank in zahtevali hitro odločanje državnega zbora. O načinu odločanja kolegij predsednika državnega zbora še ni odločil. Poslancem se pa najbrž mudi, ker sta do konca mandata le še dve redni seji in so za redni postopek že nekoliko zamudili.
Starši so zapisali, da odločanju po skrajšanem postopku ugovarjajo iz naslednjih razlogov:
“1. Sprejemanje zgoraj navedenega zakona po skrajšanem postopku je nesprejemljivo in v nasprotju s 142. členom Poslovnika Državnega zbora. Namreč, ne gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, ampak za pomembne spremembe, ki jih je potrebno sprejeti po rednem zakonodajnem postopku. Ker gre za občutljivo materijo, ki vpliva na korist in dobrobit otrok, je nujno, da je pri sprejemanju zakona vključena širša javnost oziroma vsi udeleženci (starši, vzgojitelji, učitelji, strokovnjaki,…), ki nastopajo v procesu usmerjanja otrok. S sodelovanjem udeležencev, predvsem staršev, imamo možnost da zakon skupaj oblikujemo na trdnih temeljih in tako omogočimo razvoj inkluzije in uspešne integracije otrok s posebnimi potrebami v sistem družbe.
2. Način sprejemanja zakona po skrajšanem postopku staršem onemogoča sodelovanje pri oblikovanju samega zakona, kar pa je zaradi cilja vzpostavitve sistema zgodnje obravnave in uspešne inkluzije nedopustno.
3. Določeni predlogi sprememb, ki se nanašajo na dopolnitve ZUOPP-1, so pomanjkljivi in neustrezni. Potrditev teh predlogov bi imelo negativen vpliv na razvoj inkluzije in sistema zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v sistemu družbe.
4. Menimo, da so ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona pomanjkljivi.
5. Menimo, da so opisi ciljev in načel ter poglavitnih rešitev predloga zakona pomanjkljivi.
6. Menimo, da je opis finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva pomanjkljiv.
7. Menimo, da je 3. člen Predloga zakona popolnoma neustrezen in preveč posega v sfero družine.”
2. Način sprejemanja zakona po skrajšanem postopku staršem onemogoča sodelovanje pri oblikovanju samega zakona, kar pa je zaradi cilja vzpostavitve sistema zgodnje obravnave in uspešne inkluzije nedopustno.
3. Določeni predlogi sprememb, ki se nanašajo na dopolnitve ZUOPP-1, so pomanjkljivi in neustrezni. Potrditev teh predlogov bi imelo negativen vpliv na razvoj inkluzije in sistema zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v sistemu družbe.
4. Menimo, da so ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona pomanjkljivi.
5. Menimo, da so opisi ciljev in načel ter poglavitnih rešitev predloga zakona pomanjkljivi.
6. Menimo, da je opis finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva pomanjkljiv.
7. Menimo, da je 3. člen Predloga zakona popolnoma neustrezen in preveč posega v sfero družine.”
Pomisleke so predstavili tudi v daljšem zapisu, ki ga v celoti predstavljam:
INKLUZIJA IN CELOSTNA OBRAVNAVA NA PAPIRJU
“Predlog za spremembo v 2. členu predlaga dodelitev spremljevalca otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo in v prilagojene programe, posebne programe in redne programe. S predlogom se ne strinjamo in predlogu ugovarjamo, ker menimo, da je za otroke, ki imajo avtistični spekter motnje in otroke, ki potrebujejo individualne prilagoditve, ter pristop iz ustreznih strategij, ki so pogojene z njihovimi motnjami v razvoju, biološkimi nevrološkimi motnjami, vedenjskimi težavami, gibalno oviranostjo, telesno disfunkcijo, vedenjskimi in čustvenimi motnjami z namenom, da se otrok čim bolj dobro inkluzira v učno okolje in sistem družbe, spremljevalec ni dovolj.
Spremljevalec, z končano peto stopnjo in brez znanja, ki je potrebno za delo z takšnimi otroci, ne zagotavlja ustrezen proces inkluzije otroka v učno okolje oz. družbeni sistem. Menimo, da je za takšne otroke ustrezen asistent. Spremljevalec nima znanja, iz ustreznih pristopov za uspešno inkluzijo otrok z posebnimi potrebami v redne oddelke, kar otroku, ki je usmerjen v skladu z ZUOPP – 1 omogoča uspešno vključitev v družbeni sistem. Spremljevalec tudi nima ustreznega znanja v razvojnih oddelkih in izobraževalnih oddelkih z učenci, ki imajo težke oz. težje motnje, kar bi takšnim učencem omogočilo razvijanje medsebojne interakcije z pomočjo določenih pristopov oz. prilagoditvami. (primer: razvijanje govora in socialne interakcije je zelo težaven proces v razvojnih oddelkih in izobraževalnih oddelkih z otroci, ki imajo spektru avtistično motnjo, ter govorne težave, kajti njihova socialna interakcija, govorne spretnosti in centralna koherenca so zelo šibke v razvijanju z zunanjo okolico, kaj šele medsebojno razvijanje socialne interakcije je v takšnih oddelkih izredno težko delo, v tem primeru je ustrezna pomoč asistenta). Proces zgodnje obravnave otroka, se nanaša na takojšno intervencijo otroka, ki ima diagnosticirano določeno motnjo oz. je v postopku ugotavljanja z ustreznimi metodami in individualnimi prilagoditvami, ki so pogoj za uspešno otrokovo zgodnjo obravnavo, ter uspešno inkluzijo otroka. Starši trdimo, da je za proces zgodnje obravnave za otroka potreben asistent, zato, ker spremljevalec otroku ne zagotovi dovolj kvalitetnega programa zgodnje obravnave, ker nima ustreznih znanj. Zakonska opredelitev del, ki naj bi jih opravljal asistent je potrebno zakonsko določiti z zakonom ne pa z pravilnikom, zaradi naslednjih razlogov:
– oblikovanje samega pravilnika je dolgotrajen proces
– določitev delovnih nalog asistenta v skladu z pravilnikom ni ustrezna, ker so pristopi, ki so potrebni za otroka spremenljivi in zahtevajo delovne naloge v tem primeru prilagajanje, kar je v skladu z pravilnikom zamuden proces
– osebe, ki so trenutno sedaj in so bile zaposlene v nekaterih šolah, vrtcih kot spremljevalci niso hotele v svojem sklopu dela uporabljati posebnih individualnih prilagoditev in pristopov, ki so bili določeni v skladu z izdano odločbo o usmerjanju otroka, z utemeljitvijo, da zato delo
niso plačane. Zakonska opredelitev delovnega mesta asistenta bi v tem primeru rešila tovrstne težave.Zakon predlaga, da v primeru težav s prevozom iz kraja otrokovega bivanja v šolo ima minister možnost odločanja, da za otroka predlaga nastanitev v zavod oz. rejništvo, kar je za petletnega, šestletnega otroka izreden šok. Tak način ni ustrezen, ker uniči postavljene temelje za zgodnjo obravnavo otroka. Družina je temelj za uspešno zgodnjo obravnavo otroka. Iz družine izhajajo vse strategije, ki so usmerjanje v individualne pristope. Otroku bi na tak način bila odvzeta možnost zgodnje obravnave in trdimo, da bi primeri takšnih ukrepanj ogrozili mentalno zdravje otrok.
Predlagamo, da se zgoraj opisan primer rešuje z pomočjo asistenta, ki otroka lahko odpelje do – iz zavoda ali ustrezne šole in je ta tudi z njim v primeru, da otrok to potrebuje.V drugih evropskih državah je asistent rutinski akter, ki nastopa v procesih zgodnje obravnave in inkluzije. V drugih evropskih državah imajo asistente, posebno v razvojnih oddelkih, rednih in posebnih oddelkih. Spremljevalec z svojimi osnovnimi nalogami otroku ne zagotavlja pogojev za zgodnjo obravnavo in niti za uspešno inkluzijo. Lahko trdimo, da je zaposlitev spremljevalca v okoljih, ki niso fleksibilno naravnana in odprta do novih znanj izredni odhodek za državno blagajno, poleg neustrezne pomoči za otroka, Menimo, da je zakonska ureditev statusa asistenta otroka z posebnimi potrebami nujna, če se kot družba ciljno strmimo k zgodnji obravnavi in inkluziji.”
SPOMENKA VALUŠNIK, DRUŠTVO VESELE NOGICE
ERIKA KRIŽNIČ, mati otroka z avtizmom
INES KOKALJ, prostovoljka za delo z otroci, ki imajo avtizem in raziskovalka na tem področju
MAŠA LESKOVEC MIŠKOVIČ, skrbnik omrežne skupine staršev, ki imajo otroke z avtizmom
V Državnem zboru se obeta sprejetje Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) po hitrem postopku. Gre za dopolnitev in spremembo obstoječega zakona, v katerem starši in stroka vidijo veliko pomanjkljivosti, žal pa isto velja za načrtovano spremembo. Le-ta naj ne bi bila nič boljša.
ZUOPP ureja tudi področje otrok z avtizmom. Njihov položaj je nekoliko bolj specifičen, saj je pod krovno diagnozo “spektroavtistična motnja” zajetih več različnih stanj, pogoste pa so tudi pridružene motnje in bolezni. Zaradi tega ni enega samega predpisanega načina dela s takšnim otrokom, kar pomeni, da je tudi zakonsko urejanje tega področja bistveno bolj zapleteno. Na to je opozorila Skupnost staršev za avtizem, ki nasprotuje tako načinu sprejemanja zakona, kot tudi njegovi vsebini.
Zakon naj bi se sprejel po hitrem postopku. Z drugimi besedami to pomeni za zaprtimi vrati. Načrtovano sprejemanje zakona po skrajšanem postopku bi širši in strokovni javnosti odvzelo možnost razprave, kar pa je v tem primeru nedopustno, saj bi se odločanje preložilo v roke posameznikov, ki področja ne poznajo in o njem ne vedo nič.
“Menimo, da je inkluzija korak dlje od integracije. Otrok se še vedno prilagaja, a prilagoditi se mora tudi okolje. Ugotoviti je potrebno, kaj otrok potrebuje, da je lahko vključen, uspešen in da lahko prispeva k skupnim dosežkom, zato menimo, da je zelo pomembno, da tisti, ki pišejo zakon ne izključujejo okolja, ki se tudi prilagaja, torej, da so pri odločanju vključeni starši, skrbniki in ostali sodelujoči v vzgojno izobraževalnem sistemu. Otroci so skupina, ki uživa še posebno varstvo in so jim zato namenjene posebne deklaracije in konvencije,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Vsebinsko so v predlogu zakona našli precej napak in celo kršitev ustavnih pravic. V tem pogledu se jim zdi še posebej sporen 3. člen, ki predvideva, da se lahko otroka v določenih primerih zaradi organizacije izobraževanja namesti v rejniško družino. Menijo, da s tem zakon preveč posega v družino in odpira možnost kršenja Konvencije o otrokovih pravicah. Opozarjajo tudi, da način namestitve otroka v zavod ali v rejniško družino, kot ga predlaga ta predlog zakona, v drugih evropskih državah ne obstaja.
“Starši niso krivi za pomanjkanje socialnovarstvenih inštitucij in primerno izobraženega kadra, ki bi omogočil otroku njegov napredek in razvoj. Odtrgati otroka stran od družine, ker kraj ne zagotavlja možnost izobraževalnega procesa, je neetično in moralno sporno,” so poudarili.
Zakon že zdaj omogoča možnost dodelitve spremljevalca otroku s posebnimi potrebami, nov zakon pa v tem delu ne prinaša posebnih sprememb. Skupnosti staršev za avtizem se zdi nujno, da se zakonsko opredeli dodelitev asistenta, ki bi bil znatno bolj usposobljen, kot dosedanji spremljevalec.
Skupnost staršev za avtizem in strokovna javnost opozarjajo, da način sprejemanja zakona po skrajšanem postopku staršem in ostalim strokovnim sodelavcem onemogoča sodelovanje pri oblikovanju samega zakona, kar pa je zaradi cilja vzpostavitve sistema zgodnje obravnave in uspešne inkluzije nedopustno. Določeni predlogi sprememb, ki se nanašajo na dopolnitve ZUOPP-1, so po njihovem mnenju pomanjkljivi in neustrezni. Potrditev teh predlogov bi imelo negativen vpliv na razvoj inkluzije in sistema zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v sistem družbe. Menimo tudi, da so pomanjkljivi tako ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona, kot tudi opisi ciljev in načel ter poglavitnih rešitev predloga zakona. Pomanjkljiv pa je tudi opis finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
Ni komentarjev: